1. Biologija serotonina: kaj je 5-HT in kako nastane

Serotonin, znanstveno imenovan 5-hidroksitriptamin (5-HT), je biogeni monoamin in eden ključnih nevrotransmitorjev v človeškem telesu. Njegova zgodovina sega v leto 1948, ko so ga prvič odkrili kot vazokonstriktorsko substanco v krvnem serumu — od tod tudi ime “serotonin”.

Kako nastaja serotonin?

Sinteza serotonina poteka v dveh korakih iz esencialne aminokisline triptofan. Ker je triptofan esencialna aminokislina, ga telo ne more proizvesti samo — pridobivati ga moramo s prehrano. Proces sinteze poteka takole:

1. Hidroksilacija: Encim triptofan hidroksilaza (TPH) pretvori triptofan v 5-hidroksitriptofan (5-HTP). Obstajata dve različici tega encima — TPH1 v perifernih tkivih (predvsem črevesju) in TPH2 v centralnem živčnem sistemu.
2. Dekarboksilacija: Encim aromatska L-aminokislina dekarboksilaza (AAAD) nato 5-HTP pretvori v končni produkt — serotonin (5-HT).

Kje se serotonin nahaja?

V telesu se serotonin sintetizira in shranjuje na treh glavnih lokacijah:

• Centralni živčni sistem (CNS): V možganih, predvsem v raphe jedrih možganskega debla in pinealni žlezi. Serotonergični nevroni so organizirani v devet skupin celic v ponsu in srednjem možganu
• Prebavni trakt: V enterokromafinskih celicah (EC) črevesne sluznice, kjer nastaja približno 90-95% vsega serotonina v telesu
• Krvne ploščice: Trombociti shranjujejo serotonin, ki ga absorbirajo iz krvi

Receptorji in mehanizmi delovanja

Serotonin izvaja svoje učinke preko vezave na specifične receptorje. Do danes je bilo identificiranih 14 podtipov serotoninskih receptorjev, ki so združeni v 7 družin (5-HT1 do 5-HT7). Večina teh receptorjev spada v skupino receptorjev, sklopljenih z G-proteini (GPCR), razen receptorja 5-HT3, ki je ligandno-vodeni ionski kanal.

Različni receptorji aktivirajo različne signalne poti v celicah in imajo različne funkcije. Na primer, receptorji 5-HT1 in 5-HT5 negativno vplivajo na adenilil ciklazo, kar znižuje raven cAMP v celici. Po drugi strani receptorji 5-HT2 aktivirajo fosfolipazno C in povečajo celični kalcij.

Razgradnja serotonina

Po opravljeni nalogi se serotonin razgradi z encimom monoamin oksidaza (MAO). Ta encim oksidira serotonin v aldehid, ki ga nato aldehidna dehidrogenaza pretvori v končni produkt — 5-hidroksiindolacetatno kislino (5-HIAA). Ta metabolit se izloči z urinom, zato se njegovo merjenje uporablja kot pokazatelj ravni serotonina v telesu.

2. Vloga serotonina v telesu: od možganov do črevesja

Serotonin ni le “hormon sreče” — njegova vloga v telesu je veliko bolj kompleksna in obsežna, kot si večina ljudi predstavlja. Ta nevrotransmitor uravnava številne vitalne funkcije tako v centralnem živčnem sistemu kot tudi na periferiji.

Serotonin v možganih (CNS)

V centralnem živčnem sistemu serotonin deluje predvsem kot neuromodulator, kar pomeni, da ne deluje le na enem mestu, ampak se sprošča difuzno in vpliva na večja področja možganov preko volumske transmisije. Raziskave so pokazale, da serotonergična vlakna pogosto nimajo tipičnih sinaptičnih stikov s postsinaptičnimi nevroni.

Ključne funkcije serotonina v CNS vključujejo:

• Regulacija razpoloženja: Serotonin je kritičen za emocionalno stabilnost in dobro počutje. Pri normalnih ravneh se počutimo bolj osredotočeni, emocionalno stabilni, srečni in mirni
• Spanec in cirkadiani ritmi: Serotonin je predhodnik melatonina, hormona spanja. Vpliva na cikel budnosti in spanja ter uravnava kakovost počitka
• Kognitivne funkcije: Sodeluje pri učenju, spominu, pozornosti in sprejemanju odločitev. Vpliva na ključna možganska območja kot so hipokampus in prefrontalni korteks
• Uravnavanje apetita: Modulira občutke lakote in sitosti, kar pojasnjuje, zakaj nekatera zdravila, ki vplivajo na serotonin, lahko spremenijo telesno težo
• Kontrola temperature telesa: Sodeluje pri termoregulaciji organizma
• Odziv na stres: Igra vlogo pri avtonomni živčni aktivnosti in stresnem odzivu

Serotonin v prebavnem traktu

Presenetljivo je, da se približno 90-95% vsega serotonina v telesu nahaja v črevesju, ne v možganih! Tukaj ga proizvajajo enterokromafinske celice (EC celice) v črevesni sluznici.

V prebavnem sistemu serotonin opravlja številne pomembne funkcije:

• Peristaltika: Sproži peristaltični refleks, kar omogoča gibanje hrane skozi prebavni trakt. Zato povečane ravni serotonina pospešijo prebavo, zmanjšane pa jo upočasnijo
• Sekrecija: Uravnava izločanje prebavnih sokov in encimov
• Zaščita črevesja: Ko črevesje zazna dražljive ali strupene snovi, poveča sproščanje serotonina, kar pospeši prebavo in pomaga telesu izločiti škodljive snovi
• Črevesni živčni sistem: Serotonin je trofični faktor, ki spodbuja razvoj in vzdrževanje enteričnega živčnega sistema (ENS)
• Visceralna občutljivost: Vpliva na to, kako intenzivno zaznavamo občutke v trebuhu

Druge periferične funkcije

Serotonin ima pomembne vloge tudi v drugih telesnih sistemih:

• Kardiovaskularni sistem: Vpliva na krvni pritisk in srčno frekvenco ter sodeluje pri vazodilataciji in vazokonstrikciji
• Strjevanje krvi: Trombociti shranjujejo serotonin in ga sproščajo pri poškodbi, kar pomaga pri agregaciji krvnih ploščic
• Imunski sistem: Novejše raziskave kažejo, da serotonin modulira imunske odzive in vnetne procese
• Regeneracija jeter: Sodeluje pri regeneraciji jetrnega tkiva
• Mitohondrijska biogeneza: Serotoninski receptorji vplivajo na mitohondrijsko bioenergetiko, zlasti v ledvicah

3. Serotonin in depresija: kaj kaže zadnja raziskava

Povezava med serotoninom in depresijo je bila desetletja ena najpomembnejših tem v psihiatriji in nevroznanosti. Tradicionalna “serotoninergična hipoteza depresije”, ki jo je leta 1967 predložil britanski psihiater Alec Coppen, trdi, da je depresija posledica nizkih ravni serotonina v možganih. Vendar sodobne raziskave kažejo, da je resnica veliko bolj zapletena.

Presenetljive ugotovitve študije iz leta 2022

Pregledna študija, objavljena v ugledni reviji Molecular Psychiatry leta 2022, je pregledala obstoječe znanstvene dokaze o serotoninergični hipotezi. Analizirali so 17 študij, vključno s sistematičnimi pregledi in meta-analizami, ki so raziskovali povezavo med serotoninom in depresijo.

Ključne ugotovitve te obsežne študije so:

• Ni dosledne povezave: Meta-analize metabolita serotonina (5-HIAA) niso pokazale nobene povezave z depresijo pri več kot 1000 udeležencih
• Plazmatski serotonin: Meta-analiza kohortnih študij plazmatskega serotonina ni pokazala povezave z depresijo, pokazala pa je, da je nižja koncentracija serotonina povezana z uporabo antidepresivov
• Receptorji in prenašalci: Dokazi o spremembah serotoninskih receptorjev ali prenašalca serotonina (SERT) pri depresiji so nedosledni
• Genetski dejavniki: Velike genetske študije niso našle podpore za povezavo med geni, odgovornimi za serotonin, in depresijo

Kako torej delujejo antidepresivi?

Če depresija ni preprosto posledica “kemičnega neravnovesja” serotonina, kako lahko selektivni zaviralci ponovnega privzema serotonina (SSRI) pomagajo? Sodobne raziskave kažejo več mehanizmov:

• Izboljšano čustveno procesiranje: Študija iz leta 2020, objavljena v Nature Communications, je pokazala, da SSRI povečujejo vpliv eksperimentalno vzbujenih pozitivnih čustev na učenje in ponoven konsolidacijo prejšnjih nagrajevanj. SSRI torej ne vplivajo neposredno na razpoloženje, ampak ojačajo interakcijo med čustvi in učenjem
• Nevroplastičnost: SSRI spodbujajo tvorbo novih nevronov (neurogeneza) in krepijo nevronske povezave, zlasti v hipokampusu. Ta proces traja nekaj tednov, kar pojasnjuje, zakaj antidepresivi začnejo delovati šele po 4-8 tednih
• Protivnetni učinek: Raziskave so pokazale, da je depresija povezana z vnetji v telesu. SSRI imajo protivnetno delovanje, kar lahko prispeva k njihovi učinkovitosti
• Večsistemski pristop: SSRI vplivajo tudi na druge nevrotransmitorske sisteme, vključno z glutamatom, GABA, noradrenalinom in dopaminom

Biopsihosocialni model depresije

Sodobno razumevanje depresije je veliko bolj holistično. Depresija ni posledica enega samega biološkega deficita, temveč kompleksnega prepletanja več dejavnikov:

• Genetski dejavniki: Določene genske variacije povečujejo ranljivost za depresijo
• Epigenetski vplivi: Okolje lahko spremeni izražanje genov brez spreminjanja same DNA
• Stres in travma: Kronični stres lahko povzroči trajne spremembe v možganskih vezjih
• Nevrotransmitorji: Vključeni so številni sistemi — serotonin, dopamin, noradrenalin, glutamat, GABA
• Vnetje in imunski sistem: Kronično vnetje lahko vpliva na delovanje možganov
• Črevesje in mikrobiom: Os črevesje-možgani igra pomembno vlogo pri duševnem zdravju
• Socialni in okoljski dejavniki: Družbene razmere, odnosi, finančne težave

Kaj to pomeni za zdravljenje?

Kljub kompleksnosti povezave med serotoninom in depresijo ostajajo SSRI in drugi serotonergični antidepresivi učinkovito zdravljenje za večino ljudi. Meta-analize kažejo, da so antidepresivi učinkoviti pri zmerni do hudi depresiji, še posebej v kombinaciji s psihoterapijo.

Pomembno je razumeti, da podobno kot paracetamol pomaga pri glavobolu, čeprav glavobol ni posledica pomanjkanja paracetamola, lahko antidepresivi pomagajo pri depresiji, čeprav depresija ni preprosto posledica pomanjkanja serotonina. Mehanizem je kompleksnejši, vključuje pa spremembe v možganskih vezjih, nevroplastičnost in modulacijo več bioloških sistemov.

4. Pogoste zablode o serotoninu

Okoli serotonina kroži veliko mitov in napačnih predstav. Razčistimo najpogostejše zmote, ki temeljijo na znanstvenih dokazih:

Zabloda 1: “Depresija je posledica pomanjkanja serotonina”

Resnica: Kot smo že razložili, sodobne raziskave ne podpirajo preproste teorije “kemičnega neravnovesja”. Depresija je multifaktorialna motnja, pri kateri sicer sodeluje serotoninergični sistem, vendar ni le posledica nizkih ravni serotonina. Študija iz leta 2022 v Molecular Psychiatry ni našla doslednih dokazov za to hipotezo.

Zabloda 2: “Lahko dvignemo serotonin s prehrano serotonina”

Resnica: Serotonin iz hrane se ne more absorbiratiне v telo niti ne more prečkati krvno-možganske pregrade. Zato uživanje živil, bogatih s serotoninom (npr. banane, paradižnik, orešček), ne bo neposredno povečalo ravni serotonina v možganih. Namesto tega moramo uživati živila, bogata s triptofanom, predhodnikom serotonina, ki ga telo lahko pretvori v 5-HT.

Zabloda 3: “Več triptofana v prehrani = več serotonina v možganih”

Resnica: Presenetljivo je, da sama proteinska hrana, čeprav vsebuje triptofan, običajno ne poveča ravni serotonina v možganih. Razlog je transport: triptofan tekmuje z drugimi velikimi nevtralnimi aminokislinami za isti transportni sistem preko krvno-možganske pregrade. Ker je triptofan najmanj obilen v proteinih, ga po obroku z veliko proteini dejansko manj pride v možgane!

Zanimivo, da lahko ogljikovi hidrati posredno pomagajo. Ko jemo ogljikove hidrate, telo sprosti inzulin, ki mišicam pomaga absorbiratiнюjo več aminokislin (razen triptofana), kar triptofanu omogoča boljšo možnost za vstop v možgane.

Zabloda 4: “Serotonin je hormon sreče”

Resnica: Čeprav je serotonin pomemben za razpoloženje, ga prepogosto poenostavljeno imenujemo “hormon sreče”. V resnici je serotonin kompleksen neuromodulator z mnogimi funkcijami — od prebave do spanja, od spomina do termoregulacije. Poleg tega obstajajo še drugi nevrotransmitorji, ki pomembno vplivajo na razpoloženje, kot so dopamin, noradrenalin, oksitocin in endorfini.

Zabloda 5: “SSRI delujejo tako, da povečajo serotonin”

Resnica: SSRI res povečajo raven serotonina v sinapsah že v nekaj urah, vendar klinični učinek nastopi šele po 4-8 tednih. To kaže, da mehanizem delovanja ni preprosto “več serotonina”, ampak vključuje dolgotrajne adaptacije v možganskih vezjih, nevroplastičnost, spremembe v izražanju receptorjev in druge kompleksne procese.

Zabloda 6: “Serotonin je samo v možganih”

Resnica: Približno 90-95% vsega serotonina v telesu je v prebavnem traktu! Serotonin v črevesju in možganih sta ločena bazena — serotonin ne more prečkati krvno-možganske pregrade v nobeno smer. Zato je večina telesnega serotonina v resnici zunaj možganov.

Zabloda 7: “Naravni dodatki lahko povečajo serotonin brez tveganj”

Resnica: Čeprav nekateri dodatki (kot so 5-HTP, triptofan, šentjanževka) res lahko vplivajo na serotonin, niso brez tveganj. Lahko sodelujejo z zdravili in povzročijo resne stranske učinke, vključno s serotoninskim sindromom. Vedno se posvetujte z zdravnikom pred jemanjem katerih koli dodatkov, ki vplivajo na serotonin.

5. Naravni načini za povečanje serotonina

Čeprav ne moremo neposredno uživati serotonina ali preprosto povečati njegovih ravni, lahko z določenimi življenjskimi navadami podpremo optimalno delovanje serotoninergičnega sistema. Tu so znanstveno podprti načini za naravno podporo serotoninu:

1. Izpostavljenost sončni svetlobi

Raziskave konsistentno kažejo močno povezavo med svetlobo in serotoninom. Študija, ki je merila metabolit serotonina (5-HIAA) v venskem odtoku iz možganov, je pokazala pozitivno korelacijo med sintezo serotonina in urami sončne svetlobe na dan meritve, neodvisno od letnega časa.

2. Redna telesna aktivnost

Vadba je eden najučinkovitejših načinov za naravno povečanje serotonina. Ko vadite — ne glede na to, ali kolesarite, dvigujete uteži ali tečete — vaše telo sprosti več triptofana, aminokisline, ki jo možgani uporabljajo za proizvodnjo serotonina.

Poleg tega vadba zmanjšuje raven drugih aminokislin v krvi, kar triptofanu omogoči lažji prehod preko krvno-možganske pregrade. Ta “boost” serotonina (skupaj z endorfini) je razlog, zakaj mnogi ljudje občutijo evforijo, znano kot “tekačev ekstazi” po intenzivni vadbi.

3. Prehrana bogata s triptofanom

Čeprav sama proteinska hrana morda ne bo neposredno povečala možganskega serotonina, je triptofan še vedno esencialna aminokislina, ki je potrebna za sintezo serotonina. Ključ je v pravilni kombinaciji s kompleksnimi ogljikimi hidrati.

Živila, bogata s triptofanom:

• Pusto meso: Puran, piščanec (pogost mit o “zaspanosti po puranovi večerji” je pretiran, vendar puran res vsebuje triptofan)
• Ribe: Losos, tuna — odličen vir triptofana ter omega-3 maščobnih kislin, ki podpirajo funkcijo serotoninskih receptorjev
• Jajca: Bogat vir triptofana in drugih esencialnih aminokislin
• Oreščki in semena: Mandlji, orešljadi, bučna semena, sončnična semena
• Mlečni izdelki: Sir, jogurt, mleko
• Tofu in soja: Odlični rastlinski viri
• Zelenjava: Špinača, brokolija

Strategija: Kombinirajte živila, bogata s triptofanom, s kompleksnimi ogljikovimi hidrati (rjav riž, ovseni kosmiči, integralski kruh, zelenjava), saj inzulin, sproščen po zaužitju ogljikovih hidratov, pomaga triptofanu doseči možgane.

4. Kakovostno spanje

Serotonin in melatonin (hormon spanja) sta neposredno povezana — serotonin je predhodnik melatonina. Ohranjanje rednega ritma spanja podpira optimalno proizvodnjo serotonina.

5. Upravljanje s stresom

Kronični stres lahko negativno vpliva na serotoninergične sisteme. Prakse za zmanjševanje stresa lahko podprejo zdravo delovanje serotonina:

• Meditacija in čuječnost: Študije kažejo, da meditacija lahko poveča ravni serotonina
• Globoko dihanje: Tehnike dihalnih vaj aktivirajo parasimpatični živčni sistem
• Joga: Kombinira gibanje, dihanje in čuječnost
• Socialne povezave: Kakovostni odnosi in pozitivne socialne interakcije lahko naravno povečajo serotonin in oksitocin

6. Probiotiki in zdravje črevesja

Ker se večina serotonina proizvaja v črevesju, je skrb za črevesno zdravje pomembna. Raziskave kažejo, da lahko črevesni mikrobiom vpliva na proizvodnjo serotonina:

• Fermentirane hrane: Kislo zelje, kimči, kefir, jogurt z živimi kulturami
• Prebiotična vlaknina: Hrani koristne črevesne bakterije (čebula, česen, šparglje, banane, ovseni kosmiči)
• Omejite procesirana živila: Umetna sladila, trans maščobe in predelani sladkorji lahko škodujejo črevesnemu mikrobiomu

7. Dodatki (z previdnostjo!)

Nekateri dodatki lahko podprejo serotoninergične sisteme, vendar jih vedno uporabljajte pod nadzorom zdravnika:

• 5-HTP: Neposredni predhodnik serotonina, vendar lahko povzroči interakcije z zdravili
• Vitamin B6, B12, folna kislina: Koencimi, potrebni za sintezo serotonina
• Magnezij: Sodeluje pri metabolizmu serotonina
• Omega-3 maščobne kisline: Povečujejo občutljivost serotoninskih receptorjev
• Vitamin D: Aktivira encim, ki pretvarja triptofan v serotonin

6. Razlika med serotoninom in dopaminom: dva “hormona sreče”

Serotonin in dopamin sta dva najpogosteje omenjana nevrotransmitorja, kadar govorimo o razpoloženju in sreči. Čeprav oba vplivata na naše počutje, imata različne funkcije in mehanizme delovanja. Razumevanje teh razlik nam lahko pomaga bolje razumeti, kako delujejo naši možgani.

Osnovne značilnosti

Kako delujeta na razpoloženje

Čeprav oba vplivata na srečo, sta njuna “prispevka” zelo različna:

• Dopamin: Deluje kot “pedal za plin” — spodbuja nas k dejanjem, pričakuje nagrado in ustvarja občutke vznemirjenja ter motivacije. Sproži se, ko dosežemo cilj, dobimo nagrado ali doživimo nekaj prijetnega. To je nevrotransmitor “hočem to”
• Serotonin: Deluje bolj kot “stabilizator” — spodbuja dolgotrajne občutke dobrega počutja, mirnosti in emocionalne ravnovesja. Ne ustvarja silovitega vznemirjenja, ampak trajno zadovoljstvo. To je nevrotransmitor “imam dovolj”

Vloga v različnih duševnih motnjah

Neravnovesja v teh sistemih so povezana z različnimi psihiatričnimi stanji:

• Depresija: Vključuje oba sistema. Disfunkcija dopaminskega sistema je povezana s simptomi, kot so nizka motivacija in anhedonija (nezmožnost občutka užitka). Serotonergični sistem vpliva na čustveno procesiranje, ki lahko vpliva na splošno razpoloženje
• Motnja pozornosti (ADHD): Predvsem povezana z dopaminsko disfunkcijo — težave z motivacijo, pozornostjo in nagradnim sistemom
• Shizofrenija: Povezana z dopaminsko hiperaktivnostjo v mezolimbični poti. Antipsihotična zdravila delujejo kot dopaminski antagonisti
• Anksiozne motnje: Bolj povezane s serotoninergičnim sistemom — motnje v regulaciji čustev in strahu
• Odvisnosti: Predvsem dopaminski sistem — snovi in vedenja, ki povzročijo močan dopaminski odziv, lahko postanejo zasvojljive

Interakcija med sistemoma

Dopamin in serotonin ne delujeta izolirano — medsebojno se vplivata:

• Opozicijska hipoteza: Raziskave kažejo, da serotonin in dopamin delujeta kot nasproti sili. Serotonin lahko modulira dopaminsko aktivnost, ko pa je serotonin nizek, lahko dopamin postane preaktiven, kar lahko vodi do impulzivnega ali agresivnega vedenja
• Ravnovesje je ključno: Zdravo razpoloženje zahteva optimalno ravnovesje obeh sistemov. Previsok dopamin brez zadostnega serotonina lahko vodi do impulzivnosti, previsok serotonin brez dopamina pa do apatije
• Nucleus accumbens: To možgansko območje, ključno za nagrajevanje in motivacijo, prejema signale tako od dopaminskih kot serotoninskih nevronov, kar omogoča njihovo interakcijo

Kako podpreti oba sistema naravno

7. Serotonin v črevesju: kako hrana vpliva na 5-HT

Eden najbolj presenetljivih odkritij v nevroznanosti zadnjega desetletja je ugotovitev, da približno 90-95% vsega serotonina v telesu proizvajajo črevesja, ne možgani. Ta odkritje je spremenilo naše razumevanje povezave med prehrano, prebavo in duševnim zdravjem.

Os črevesje-možgani

Prebavni trakt in centralni živčni sistem sta povezana z dvosmerno komunikacijsko potjo, znano kot os črevesje-možgani. Ta pot omogoča pretok informacij v obe smeri preko več mehanizmov:

• Živčne povezave: Vagusni živec neposredno povezuje črevesje z možgani
• Hormonski signali: Črevesni hormoni in nevrotransmitorji potujejo po krvi
• Imunski sistem: Vnetni signali iz črevesja lahko vplivajo na možgansko funkcijo
• Mikrobiom: Črevesne bakterije proizvajajo metabolite, ki vplivajo na delovanje možganov

Kako črevesje proizvaja serotonin

V črevesni sluznici so posebne celice, imenovane enterokromafinske celice (EC celice), ki so specializirane za proizvodnjo serotonina. Te celice zaznavajo:

• Spremembe pH v črevesnem lumnu
• Prisotnost hranil in hrane
• Mehanični pritisk (raztezanje črevesja)
• Toksine ali dražljive snovi

Ko EC celice zaznajo te signale, sproščajo serotonin, ki nato:

• Stimulira enterični živčni sistem (ENS) — “drugi možgani” v črevesju
• Uravnava peristaltiko (gibanje hrane skozi prebavni trakt)
• Modulira izločanje prebavnih sokov
• Se sprosti v lamino proprio, kjer vplivajo na imunske celice
• Vstopi v krvni obtok, kjer ga absorbirajo krvne ploščice

Vloga črevesnega mikrobioma

Revolucionarne raziskave zadnjih let so pokazale, da črevesne bakterije neposredno vplivajo na proizvodnjo serotonina. Študija, objavljena v celici Cell leta 2015, je bila prelomna:

• Brez mikrobioma = manj serotonina: Mišji, vzgojeni v sterilnem okolju brez bakterij (germ-free), imajo občutno nižje ravni serotonina v debelem črevesu in krvi
• Določene bakterije povečajo serotonin: Kolonizacija z določenimi sporotivornimi bakterijami (predvsem iz družine Clostridium) obnovi normalne ravni serotonina
• Mikrobni metaboliti: Bakterije proizvajajo metabolite (kratoverižne maščobne kisline, sekundarne žolčne kisline, triptamin), ki spodbujajo EC celice k proizvodnji serotonina

Novejše študije iz leta 2025 so identificirale specifične človeške bakterije, kot sta Lactobacillus ruminisem in L. mucosae, ki lahko neposredno sintetizirata serotonin v črevesju s pomočjo dekarboksilacije triptofana in 5-HTP.

Kako prehrana vpliva na črevesni serotonin

Prehrana lahko vpliva na proizvodnjo črevesnega serotonina preko več mehanizmov:

1. Zagotavljanje triptofana: Protein iz hrane zagotavlja triptofan, osnovni gradnik serotonina
2. Hranjenje mikrobioma: Vlaknine in prebiotiki hranijo koristne bakterije, ki spodbujajo proizvodnjo serotonina
3. Kratoverižne maščobne kisline: Fermentacija vlaknin s strani bakterij proizvaja butirat, acetat in propionat, ki neposredno stimulirajo EC celice
4. Zmanjševanje vnetja: Protivnetna prehrana podpira zdravo črevesno okolje, kar omogoča optimalno proizvodnjo serotonina

Klinični pomen črevesnega serotonina

Razumevanje povezave med črevesjem, mikrobomom in serotoninom odpira nove terapevtske možnosti:

• Sindrom razdražljivega črevesja (IBS): Motnje v serotoninergičnem signaliziranju so povezane z IBS simptomi. Strategije za modulacijo črevesnega serotonina lahko pomagajo
• Vnetne črevesne bolezni (IBD): Serotonin igra vlogo pri imunskem odzivu in vnetju v črevesju
• Depresija in anksioznost: Čeprav črevesni serotonin ne vstopi v možgane, lahko vpliva na razpoloženje preko osi črevesje-možgani, vagusnega živca in imunskih signalov
• Avtizem: Povišane ravni serotonina v krvnih ploščicah so bile opažene pri nekaterih ljudeh z avtizmom

Prihodnost: Psiobiotiki

Znanstveniki raziskujejo nove terapevtske pristope, imenovane “psihobiotiki” — žive bakterije, ki lahko koristi duševnemu zdravju preko modulacije osi črevesje-možgani. Nekatere bakterije, kot so določeni sevi Lactobacillus in Bifidobacterium, so pokazale obetavne rezultate pri zmanjševanju anksioznosti in depresivnih simptomov v študijah na živalih in ljudeh.

Čeprav je to področje še v začetni fazi, predstavlja vznemirljivo možnost za prihodnja zdravljenja duševnih motenj preko modulacije črevesnega mikrobioma in serotoninergičnih sistemov.

8. Pogosta vprašanja o serotoninu

Viri in znanstvena literatura

Ključne znanstvene reference

1. Berger, M., Gray, J.A., & Roth, B.L. (2009). The expanded biology of serotonin. Annual Review of Medicine, 60, 355-366.
2. Yano, J.M., Yu, K., Donaldson, G.P., et al. (2015). Indigenous bacteria from the gut microbiota regulate host serotonin biosynthesis. Cell, 161(2), 264-276.
3. Moncrieff, J., Cooper, R.E., Stockmann, T., Amendola, S., Hengartner, M.P., & Horowitz, M.A. (2022). The serotonin theory of depression: a systematic umbrella review of the evidence. Molecular Psychiatry, 28, 3243-3256.
4. Browning, M., & Harmer, C.J. (2020). A mechanistic account of serotonin’s impact on mood. Nature Communications, 11, 2335.
5. Sangkuhl, K., Klein, T.E., & Altman, R.B. (2009). Selective serotonin reuptake inhibitors pathway. Pharmacogenetics and Genomics, 19(11), 907-909.
6. Cools, R., Nakamura, K., & Daw, N.D. (2011). Serotonin and dopamine: unifying affective, activational, and decision functions. Neuropsychopharmacology, 36(1), 98-113.
7. Cardozo Pinto, D.F., et al. (2024). Dopamine and serotonin work in opposition to shape learning. Wu Tsai Neurosciences Institute.
8. Akram, W., et al. (2024). Exploring the serotonin-probiotics-gut health axis: A review of current evidence and potential mechanisms. Food Science & Nutrition, 12(3), 1234-1245.
9. Young, S.N. (2007). How to increase serotonin in the human brain without drugs. Journal of Psychiatry & Neuroscience, 32(6), 394-399.
10. Mawe, G.M., & Hoffman, J.M. (2013). Serotonin signaling in the gut—functions, dysfunctions and therapeutic targets. Nature Reviews Gastroenterology & Hepatology, 10(8), 473-486.

Dodatni viri za bralce

1. NCBI Bookshelf — Physiology, Serotonin: https://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK545168/
2. Harvard Health — Serotonin: The natural mood booster: Harvard Health Publishing
3. Nature — Serotonin enhances neurogenesis biomarkers in Alzheimer’s disease: PMC11654273
4. Stanford Neuroscience — Dopamine and serotonin work in opposition: Wu Tsai Neuro

Opomba: Ta članek je pripravljen izključno v informacijske namene in ne nadomešča strokovnega medicinskega svetovanja. Vedno se posvetujte s kvalificiranim zdravstvenim strokovnjakom glede vprašanj o svojem zdravju, duševnem počutju ali zdravilih.

Koristni zunanji viri