Avtor: Čas branja … Živimo v svetu nenehne stimulacije. Zvok obvestila, neskončno drsenje po zaslonu, nezdrava hrana, ki nam je na voljo z enim klikom – vse to v naših možganih sproža močne, hitre valove nevrotransmiterja dopamina. Ta “poceni dopamin” nas zasvoji z iskanjem takojšnjega zadovoljstva, zaradi česar smo manj motivirani za doseganje dolgoročnih ciljev….
Avtor: Čas branja … Občutek stresa pogosto sproži neustavljivo željo po hrani, zlasti po sladkih in mastnih prigrizkih. Ta pojav ni posledica šibke volje, temveč splet kompleksnih hormonskih in nevroloških procesov, kjer imata glavno vlogo dopamin in kortizol. Naučite se, kako prepoznati in obvladovati ta biološki mehanizem. ★ Stres = Kortizol: Visoke ravni kortizola povečajo…
Avtor: Čas branja … Ko v roke vzamete telefon “samo za minuto” in se znajdete globoko v pomikanju dve uri kasneje, to ni naključje. Socialna omrežja in aplikacije so natančno oblikovane za maksimiranje dopaminskega odziva v vašem možganovju. Razumevanje teh psiholoških mehanizmov je prvi korak k digitalnemu ravnovesju. 210 milijonov ljudi po svetu trpi zaradi…
Avtor: Čas branja … Dopaminski receptorji D1, D2 in D3 so molekularni “stikala”, ki transformirajo dopaminski signal v različne celične odzive. Najnovejše raziskave (2024-2025) razkrivajo, da ti receptorji ne delujejo kot preprosti antagonisti (“plin” vs “zavora”), temveč kot specializirani modulator različnih vidikov nagrajevalnih procesov – od motivacije in učenja do kognitivne kontrole. Direktna vs indirektna…
Avtor: Čas branja … Povprečna oseba preveri telefon 205-krat na dan – približno enkrat na vsakih pet minut. To ni naključje, temveč rezultat premišljenega oblikovanja aplikacij, ki izkoriščajo naše možganske mehanizme. Slovenske raziskave kažejo, da mladostniki preživijo na telefonu povprečno 6,9 ure dnevno, od tega 3,4 ure na družbenih omrežjih. Dopaminska hijacija: Telefoni aktivirajo iste…